INTERVJU: Kako do večje samozavesti?

Delite s prijatelji:
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  

Znano je, da številnim izmed nas pogosto primanjkuje samozavesti. A za to obstaja rešitev. Odgovore na to ima vselej brez dvoma pri roki strokovnjak za govorico telesa Edvard Kadič. Z njim je za vas v iskanju odgovorov poklepetala naša ekipa.

Edvard Kadič, konec leta 2017 je izšla vaša nova knjiga, Samozavest je seksi; je knjiga nadaljevanje vaših prvih dveh? Govorica telesa in osebna karizma ter Zapeljevanje, priročnik za moške?

Seveda. Knjiga Samozavest je seksi! dopolnjuje omenjeni dve knjigi, predvsem kot, knjiga, ki govori o govorici telesa. Hkrati pa ju presega, saj je samozavest namreč vidik, ki je osrednji           pojem tako pri osebni karizmi, kot tudi na področju zapeljevanja, ni pa bil v nobeni od omenjenih knjig podrobneje opisan.

Kaj sploh je samozavest? Kako jo lahko razvijemo?

Samozavest je psihološki konstrukt, ki ga ljudje potrebujemo zato, da se lahko razvijamo. Gre za nekakšnega leva v nas, ki večino časa dejansko drema in pogosto ne želi vstati, tudi ko ga res potrebujemo. Gre za nasprotje strahu, najlažje pa samozavest razumemo kot nekakšno razmerje med svojimi kompetencami (znanjem, izkušnjami …) na eni strani in na drugi strani tveganjem, ki ga dana situacija predstavlja. Samozavest najhitreje razvijamo tako, da zberemo čim več znanja o situaciji, v katero želimo vstopiti, nato pa pogoltnemo “knedl,” vanjo vstopimo in poskušamo priti skozi situacijo tako, da se je čim bolje zavedamo. Tako bomo naslednjič nekoliko samozavestnejši v takšnih ali podobnih situacijah.

Kaj pomeni vaš rek, ki ga v knjigi uporabljate: »Če razmišljaš kot limona, se obnašaš kot limona. Če se obnašaš kot limona, tudi razmišljaš kot limona.«

Ker se naše telo odziva na spremembe naših občutij, občutja pa se spreminjajo tudi s spremembo razmišljanja, sem s tem rekom želel to povezavo prikazati na preprost in učinkovit način. Želel sem si, da bi se čim več ljudi lahko spomnilo na to povezavo takrat, ko želijo narediti dober vtis na druge ljudi.

Zakaj imate na naslovnici ravno leva?

Lev je, kot tako imenovano, kralj živali, prispodoba moči in samozavesti. Če pa k temu dodamo dejstvo, da dobrih 20 ur dnevno drema, postane odlična prispodoba za našo samozavest. Tudi samozavest v nas na določen način drema in se zdrami šele takrat, ko jo v situaciji potrebujemo. No ja, večinoma. Včasih pa raje tudi drema še naprej in počaka, da potreba po bujenju mine.

Je razlika v izražanju samozavesti pri spolih? Torej, pri moških in ženskah?

Bistvena razlika je predvsem v tem, da moški samozavest izražamo nekoliko bolj izrazito. Zavzemamo širše drže telesa, izraziteje zavzemamo prostor in agresivneje uporabljamo svoj glas. Žensko izražanje samozavesti je veliko bolj prefinjeno, elegantno in pogosto tudi bolj taktno.

Je samozavest povezana z našim razmišljanjem?

V določeni meri zagotovo, saj samozavest lahko razumemo tudi kot posledico svojega razmišljanja in občutij o sebi.

Obstajajo različni tipi samozavesti?

Seveda. Gre za tipe oz. področja, kot so duhovno, intelektualno/emocionalno, socialno ter fizično področje. Duhovno področje je področje našega odnosa z naravo, bogom. Pri intelektualno-emocionalnem vidiku gre za našo sposobnost zavestnega razmišljanja ter občutenja sebe in sveta okoli nas. Pri fizičnem vidiku gre predvsem za naš odnos in razumevanje fizičnega telesa, njegovo stanje, pri socialnem pa za umeščenost v družbi (podjetje, družina, skupnost). Govorimo torej lahko o duhovni, intelektualno-emocionalni, vedenjski ter socialni samozavesti.

Se lahko pretvarjamo, da smo samozavestni?

Vsi poznamo nasvet: “Pretvarjaj se, dokler ti ne uspe” (angl. Fake it untill you make it). Pretvarjanje, da smo samozavestni, do določene mere dejansko deluje. Vendar pa žal ne v celoti in na takšen način, kot bi si želeli. Sami sebe namreč ne moremo prevarati, lahko se samo prepričamo, da smo samozavestnejši, kot v resnici smo. Žal, to potem vodi v izbire, ki zagotavljajo uspeh, ne zagotavljajo pa napredka. Kot sem že omenil, neuspeh je sestavni del napredka, ne zgolj njegovo nasprotje.

Lahko samozavest pripomore pozitivno v vseh življenjskih položajih?

Zagotovo se nekaj samozavesti prenaša z enega področja na drugega in tako na celotno naše življenje, vendar pa samozavest, kot takšna ni splošen vidik. Gre za psihološki konstrukt, ki je vezan na posamezno področje. Če ste samozavestni npr. pri nastopanju pred ljudmi, to še ne pomeni, da ste samozavestni tudi pri zobozdravniku.

Lahko samozavest enačimo s samospoštovanjem?

Samospoštovanje lahko razumemo kot bolj statičen, medtem ko je samozavest veliko bolj dinamičen psihični konstrukt. Samozavest razvijamo predvsem tako, da gremo v akcijo in poskusimo izpeljati stvari, ki se nam zdijo težke. Torej, gre pri samozavesti za spopadanje z ovirami skozi zavedanje, da bomo vstali, tudi če pademo. Samospoštovanje pa razvijamo s pomočjo ljubezni do sebe, s pohvalami, zaupanjem. Se pa samozavest in samospoštovanje tudi dopolnjujeta. Če imamo visoko samospoštovanje, obstaja večja verjetnost, da smo tudi bolj samozavestna oseba.

Kakšne so samozavestne osebe, kaj jih opredeljuje oz. loči od nesamozavestnih?

Več znanja, več sposobnosti in več praktičnih izkušenj vodi do večje kompetentnosti in s tem posledično do več samozavesti. Torej, samozavestni ne moremo biti na popolnoma vseh področjih popolnoma enako, saj nimamo enotne stopnje samozavesti. Zagotovo pa bodo intelektualni ljudje tudi bolj intelektualno samozavestni, bolj ekstrovertirani ljudje pa bodo zagotovo tudi vedenjsko bolj samozavestni kot introvertirani, saj imajo več znanja in izkušenj pri stikih z novimi ljudmi itd.

Kako se obnaša telo samozavestne osebe?

Telo popolnoma naravno sledi občutjem. Če se počutimo samozavestno, bomo tako tudi hodili – telo se kar nekako bolj razširi … če se počutimo potrto in žalostno, se telo kar sključi in upogne, se zapre.

V knjigi zagovarjate dejstvo, da smo vsi Eno. Kako? Zakaj?

To pomeni, da ko komuniciramo, začnemo razmišljati kot ena oseba. Hansson zagovarja dejstvo, da se potem, ko govorec začne razlagati svojo zgodbo poslušalcu, njuni možgani začnejo srečevati na isti frekvenci. Boljša je zgodba in bolje jo poslušalec razume, bolj se možgani »ujamejo«.

Kaj pomeni pravilo dveh tretjin?

To bi dobesedno lahko prevedli v nekakšen neverbalni prevzem pobude. Z zavzemanjem drž po pravilu dveh tretjin namreč nismo več nevtralni, temveč aktivni. Stojimo nekoliko širše, kot da bi stali popolnoma nevtralno, sedimo nekoliko globlje na sedalu, brado imamo kanček višje ipd. Vendar tu moramo biti pozorni, ker smo lahko hitro videti arogantni.

Lahko s samozavestjo dosežemo tisto, kar si v življenju želimo?

Zagotovo lažje, kot bi to dosegli brez samozavesti. Ko vpeljemo spremembe v svoje življenje, postanemo tudi bolj samozavestni in lažje verjamemo v svojo pot, ki smo si jo začrtali. Ko začnemo spreminjati svoje počutje, razmišljanje, se to odraža tudi na telesu – drža rok, nog, pogled … Vse skupaj nas vodi k začrtanemu cilju.

Je samozavest povezana tudi s prvim vtisom?

Prvi vtis nam vedno vzpostavi izhodišče. Tisto prvo sliko, ki jo bomo v nadaljevanju uporabljali kot nekaj, na kar bomo navezovali svoje nadaljnje vtise, odločitve, razmišljanja. Že sprememba v oblačilih bo sprožila drugačen odziv. Torej, če želimo uspeti v določenem poslovnem dogovoru, je prvi vtis zelo pomemben. Samozavest igra tukaj ključno vlogo.

Izvajate pri vas tudi delavnice na temo samozavesti?

Da, v Zavodu za napredne študije Delta izvajamo številne delavnice, tudi o samozavesti. V tem letu jih znova pripravljamo kar nekaj. Več podatkov najdete na moji spletni strani www.edvardkadic.com

Lahko pričakujemo nadaljevanje knjige ali kakšne seminarje na temo samozavesti?

Da, nadaljevanje oz. novo knjigo lahko pričakujete, kdaj natanko, še ne morem dati podatka, zagotovo pa bo. Večji vseslovenski dogodek na temo samozavesti lahko pričakujete že v prvi polovici meseca aprila. Več bo objavljeno v medijih.

Kako lahko in kje naši bralci dobijo podatke o vaših delavnicah in knjigah?

Vse podatke najdejo bralci na spletni strani: www.edvardkadic.com

Facebook komentarji

Delite s prijatelji:
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  

Post Author: video