Spoznajte umetnico, ki je izdelala Dečka miru za papeža Frančiška

Delite s prijatelji:
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  

Patricija Simonič je štajerska slikarka in kiparka. Ena njenih najbolj znanih skulptur je brez dvoma Deček miru. To delo je bilo v imenu Mednarodne mirovniške fundacije Beli golob sicer dve leti nazaj predano papežu Frančišku v Vatikanu. Spoznajte umetnico, ki ve, da je treba vselej stati in ostati na realnih tleh in ki ve, da je umetnost treba znati tudi prodati.

patricija-simonic2
1. Kaj daje največji navdih za ustvarjanje?
Navdih za ustvarjanje je navdih življenja, izhajanje iz lastnih misli, duhovnega in umetniškega dojemanja. Vsaka umetnina odraža globino življenja iz katerega izhaja. Če se osredinim na inspiracijo, ki zame izhaja iz umetnosti je to zagotovo tudi zgodovina in temelji slednje. Kot umetnica tovrstne specifike motivov nosim v sebi, v lastnih vidikih gledanja na figuraliko skozi tradicionalne zgodovinske slikarske prakse, seveda s sodobnimi elementi stilizacije, tako v likih kot coloritu.
Foto: Patricija Simonič
Foto: Patricija Simonič
2. Na katero od del ste najbolj ponosni?
Lahko bi rekla, da na večino a, če morama izpostaviti bi to bila sedaj že zelo prepoznavna skulptura Dečka miru, ki je nastala v sodelovanju z Mednarodno mirovniško fundacijo Beli golob. Deček miru je simbol slovenstva, prinašalec Ognja miru in ljubezni. Njegova pojavnost s pripadajočim osrednjim simbolom miru – golobom na prsnem delu, simbolizira pripadnost ideologiji o miru, o temeljnih načelih družbene odgovornosti, povezovanju in složnosti. Zasnovan je v izhodišču Prešernove mirovniške misli: ”Ne vrag, le sosed naj bo mejak.” Prešerna podoba skulpture Dečka miru je ujemajoča se s podobo samega pesnika, pokončna drža in veder obraz obdan z daljšimi valovitimi lasmi. Oblečen v prevelika oblačila simbolično opozarja na veličino pomena miru in sloge med narodi. V rokah drži laternico z Ognjem miru in ljubezni, ki ju želi ponesti v svet. Gianni Rijavec je skulpturo Dečka miru pred dvema letoma  izročil papežu Frančišku v Vatikanu z željo naj njegov pontifikat zaznamuje prizadevanje za mir na svetu. Istega leta je bila postavljena tudi bronasta skulptura Dečka miru z namenom sprave slovenskega naroda ter med narodi in stoji ob vhodu v spominski park NOB na Trnovem pri Gorici. Pred kratkim je bila v sodelovanju z občino Cankova, na pobudo tamkajšnjega župana gospoda Draga Vogrinčiča postavljena še kamnita izvedba Dečka miru na mostu harmonije, ki povezuje Avstrijo in Slovenijo v kraju Gerlinci. Prav tako simbolično, z namenom prijateljstva, povezovanja in medsebojne solidarnosti.
Foto: Patricija Simonič
Foto: Patricija Simonič
3. Se da od umetnosti “živeti”?
Morda, da kdo … vendar, če pogledam na splošno večino slovenskih umetnikov, ki so odvisni izključno od prodaje svojih del in tržnega pozicioniranja v Sloveniji mislim, da v tem času težko živijo. Kljub temu, da je umetnost gonilna sila slovenske kulture in spodbujevalec njenega razvoja se ji žal v vseslovenskem slabem ekonomskem stanju pripisuje drugotni pomen. Izrazito tisti umetnosti, ki ima temelje v avtohtonem, nacionalnem … Drugačen položaj in status se seveda pripisuje anarholiberalnim umetnikom, ki ustvarjajo propagando multikulturalizmu in hkrati antikulturi vsega slovenskega, ti so s strani Ministrstva za kulturo privilegirani in na proračunu.
Foto: Patricija Simonič
Foto: Patricija Simonič
4. Kdo od bližnjih je največji motivator, oboževalec kar se tiče umetniškega ustvarjanja?
Motivatorji so seveda vsi najbližnji, ki me pri udejstvovanju v slikarstvu podpirajo in navdihujejo. Inspiracija izhaja iz emocij, iz spoštljivih odnosov in vezi z bližnjimi, ki me cenijo in občudujejo moja delo.
Foto: Patricija Simonič
Foto: Patricija Simonič
5. Če bi bila možnost za razstavo v kateri od največjih svetovnih galerij, katero bi izbrali in zakaj?
Ne gledam na stvari tako, v svetovnem galerijskem prostoru in pomenu. Zame je največja tista galerija, ki bo s predstavljenimi deli vsakokrat pritegnila občudovalce umetnosti, ki čutijo svoj čas in kulturo, ki razumejo bistvo, ki so duševno dovzetni in bogati v razmišljanjih in odnosu do umetnosti ter ljudi. Umetnost zrcali sedanjost in izraža odnos do svojega časa, obrača se tudi v preteklost in uporablja zgodovinske ideje, kdaj tudi v prihodnost in razmišlja o času, ki šele prihaja. To bi moralo biti vodilo vseh galerij, izpostavitev pomena umetnosti, duševna zapuščina prihodnjim rodovom in prispevek k razvoju vrednot družbe in s tem kulture.
Facebook komentarji

Delite s prijatelji:
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  

Post Author: video